Objavljamo vprašanje dr. Milana Zvera Evropski komisiji z naslovom "Zavajanje potrošnikov: posojila, vezana na švicarski frank":
Zaradi nedavne odločitve švicarske centralne banke, da tečaj švicarskega franka (CHF) loči od tečaja evra, so se v težavnem položaju znašli mnogi državljani EU, katerih kreditne obveznosti so vezane na CHF.
Vsak posojilojemalec sam nosi odgovornost za obliko posojila, ki jo izbere, a mnogi dokazi pričajo, da je šlo pogosto za nepošteno oglaševalsko prakso. Nekatere banke so preveč izpostavljale koristi posojil v CHF, na spremljajoča tveganja strank pa skoraj niso opozarjale.
Zato sprašujem Evropsko komisijo:
- Kdaj bo predstavila zakonodajo, s katero bo pred praksami zavajajočega trženja zaščitila tudi posamezne državljane, tako kot je s sporočilom iz novembra 2011 zaščitila podjetja (pregled Direktive 2006/114/ES o zavajajočem oglaševanju)?
- Ali meni, da bi bilo smiselno državljane EU vnaprej opozarjati pred morebitnimi večjimi premiki v monetarni politiki EU (kvantitativno sproščanje evra je bilo med drugim vzrok za švicarsko odločitev)?
- Ali meni, da bi bilo smiselno državljane EU opozoriti na tveganja pri špekulacijah z valutami in priporočiti, da jemljejo kredite v valuti, v kateri prejemajo prihodke?
V nadaljevanju si preberite skupni odgovor Lorda Hilla v imenu Komisije:
Evropska unija že ima zakonodajo o varstvu potrošnikov*, ki obravnava ta vprašanja. Varstvo potrošnikov bo še učinkovitejše, ko bo direktiva o hipotekarnih kreditih** prenesena v nacionalno zakonodajo. Direktiva vzpostavlja okvir, ki zagotavlja splošno pravico do pretvorbe ali alternativne ureditve (na primer z zgornjimi mejami ali opozorili), s čimer bodo posojilojemalci izpostavljeni manjšemu valutnemu tveganju. Prav tako bodo morali upniki v skladu z direktivo o hipotekarnih kreditih potrošnike redno opozarjati, če bo skupni neporavnani znesek, ki ga mora potrošnik še odplačati, ali redni obrok za več kot 20 % odstopal od vrednosti na podlagi menjalnega tečaja med valuto kreditne pogodbe in valuto države članice, ki je veljal ob sklenitvi kreditne pogodbe. Poleg tega bodo potrošniki tudi pred podpisom pogodbe opozorjeni o morebitnih tveganjih pri posojilih v tuji valuti s standardiziranim informativnim listom (European Standardised Information Sheet, ESIS). Direktiva mora biti prenesena v nacionalne zakonodaje do 21. marca 2016 in se bo uporabljala samo za kreditne pogodbe, sklenjene po tem datumu.
Za učinkovito izvajanje te zakonodaje so v prvi vrsti odgovorne države članice.
*Direktiva 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah (UL L 149, 11.6.2005, str. 22) in Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
**Direktiva 2014/17/ES o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (UL L 28, 28.2.2014).
V zvezi s presojo ukrepov, sprejetih na Madžarskem, Komisija opozori na drug, že prej objavljen odgovor:
Komisija se zaveda, da imajo številni državljani v različnih državah članicah hipotekarna posojila v tujih valutah. Čeprav so ureditve, pri katerih je posojilo sklenjeno v eni valuti, posojilojemalec pa ga odplačuje v drugi, lahko koristne, prinašajo nekatera resna tveganja. To je postalo očitno v zadnjih letih. Na Madžarskem, kjer so posojila v tuji valuti, ki so jih najela gospodinjstva, predstavljala približno 65 % vseh neodplačanih posojil v letu 2011, je večja devalvacija HUF povzročila izrazito povečanje nedonosnih posojil. Komisija, Evropska centralna banka in Evropski odbor za sistemska tveganja so ob različnih priložnostih poudarili, da posojila v tujih valutah prinašajo tveganja in da je treba ukrepati. Direktiva o hipotekarnih kreditih vsebuje izrecne zahteve v zvezi s tveganji hipotek v tujih valutah. To direktivo je treba v nacionalne zakonodaje prenesti do 21. marca 2016.
V skladu z zakonodajo EU se omejitev dajanja posojil v tuji valuti obravnava kot omejitev prostega pretoka kapitala. Take omejitve so sprejemljive le, če so v javnem interesu, nujne in sorazmerne z zastavljenimi cilji. Zaskrbljenost zaradi finančne stabilnosti in vprašanje varstva potrošnikov sta razloga, ki sama po sebi lahko upravičita omejitev prostega pretoka kapitala. Komisija je ugotovila, da je prejšnja madžarska zakonodaja, ki je urejala dostop potrošnikov do novih hipotekarnih posojil v tuji valuti, verjetno presegala zahteve po doseganju navedenih ciljev v zvezi z varstvom potrošnikov. Novi zakon, ki ureja pretvorbo obstoječih posojil v tuji valuti v posojila v HUF, je začel veljati šele pred kratkim, Komisija pa še vedno ocenjuje njegovo skladnost s pravili prostega pretoka kapitala, zlasti glede sorazmernosti.