Evropski poslanec in predsedniški kandidat SDS in NSi je skupaj s soprogo dr. Andrejo Valič Zver obiskal slavnostno prireditev v počastitev dneva državnosti v občini Maribor. Ob tej priliki je bil tudi slavnostni govornik.
Dr. Milan Zver je dejal, da ga praznovanje dneva državnosti preveva s prijetnimi občutki. "Po stoletnih prizadevanjih je naša generacija doživela zvezdne trenutke z vzpostavitvijo samostojne države. Cesto, ki je privedla do tega, so tlakovali daleč nazaj; imela je vzpone in padce, ovinke in ravnine, a pripeljala je do cilja. Štajerska je močno zaznamovala pot dozorevanja slovenskega naroda," je dejal.
Izpostavil je, da je za razvoj slovenskega narodnega vprašanja na Štajerskem izjemno pomemben prenos škofijskega sedeža Lavantinske škofije v Maribor leta 1859, predvsem po zaslugi škofa Antona Martina Slomška. Pretežno slovenska škofija Spodnje Štajerske ni bila pomembna samo za versko vzgojo, temveč tudi za slovensko kulturo, šolstvo in jezik, je opozoril. Maribor je v drugi polovici devetnajstega stoletja postal pomembno središče slovenske kulture, je dejal.
"Vsa ta dejstva seveda zelo odbro poznate, kakor tudi zanimivo zgodbo o imenu Maribor. Tega je kot prvi leta 1836 zapisal Stanko Vraz, kasneje pa ga je dunajski poslanec Lovro Toman v pesmi Mar i bor navezal v zelo pomenljivo pomensko zvezo 'mar mi je' in 'borim se za to mesto'," je dejal dr. Zver.
Sočasno z gospodarskim in kulturnim razvojem so rasle tudi narodno-buditeljske težnje, je pojasnil. "Konec septembra 1918 je bil ustanovljen Narodni svet za Štajersko in 1. novembra 1918 je Rudolf Maister prevzel oblast in razglasil Maribor za slovensko mesto. Narodni svet mu je podelil čin generala, kar je prva slovenska vlada kasneje potrdila. Narodna vlada je razglasila slovenski jezik za uradni jezik," je dejal.
Po dveh desetletjih razvoja je bilo mesto, kakor tudi vsa Štajerska, spet ponemčeno. Nacizem je razseljeval Slovence, kasnejši komunizem pa poleg "svojih" še Nemce. Le upamo lahko, da se ti grozni časi ne bodo nikoli več povrnili, je poudaril.
Maribor je kasneje postal univerzitetno mesto ter industrijsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče vzhodne Slovenije, tudi vzhodne kohezijske regije, je poudaril dr. Zver. S projektom EPK je Maribor še posebej vzcvetel. "A kar še posebej veseli je to, da bo naslednje leto tudi evropska prestolnica mladih. No, mladi bodo pomladili Maribor že to jesen, ko bo tu svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo. Zato Maribor postaja najbolj prepoznavno slovensko mesto v mednarodnem merilu," je dejal.
Poudaril je, da te dni praznujemo največji slovenski praznik – dan državnosti. "To, da Slovenija ni le obstala, ampak se je tudi razvijala, ima zasluge skrb za slovenski jezik in posledično za kulturo. Poleg tega nas krasi unikatni talent kolektivnega preživetja oziroma sposobnost ustvarjanja ustreznega modus vivendi – v glavnem z dialogom - z drugimi, zaradi česar smo preživeli na tem trk-išču različnih kultur in politinih interesov. Le če ni šlo drugače, je pero zamenjal meč," je dejal.
Poklonil se je vsem veteranom, izjemnim posameznikom in vladi ter celotnemu političnemu vodstvu, da so nas dobro vodili in združili v odločilnih zgodovinskih trenutkih. "Ti trenutki se nikoli več ne bi povrnili, če jih ne bi tedaj izkoristili. Če pa že, pa bi bila cena ogromna. Približno kakšna smo videli v devetdesetih letih na Balkanu," je dejal.
Menil je, da Maribor tudi danes ostaja branik slovenstva, a na drugačen način. "S svojo proaktivnostjo, odprtostjo, dialoškostjo in visoko samozavestjo kaže sebi in drugim, da se za slovensko kulturo v prihodnje ni potrebno bati. Kajti v sodobni Evropi, temelječi na kulturni raznolikosti, se ne zmaguje več s silo, ampak s kakovostjo. Zato je letos mariborska kulturna metropola zmagovalka in Slovenija z njo," je dejal dr. Milan Zver.
Slavnostne prireditve so se udeležili župan mestne občine Maribor Franc Kangler in številni ugledni Mariborčani in Mariborčanke.
