Evropska Komisija je junija lani objavila nov zakonodajni predlog o zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Predlog preoblikuje obstoječa pravila o trajnostni uporabi FFS in jih usklajuje z ambicijami, določenimi v evropskem zelenem dogovoru ter strategiji o biotski raznovrstnosti in strategiji »od vil do vilic«. Glavni predlagani ukrepi v uredbi EU so: prepoved rabe vseh FFS na občutljivih območjih; pravno zavezujoči cilj na ravni EU za 50 odstotkov zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih FFS ter uporabe bolj nevarnih FFS do leta 2030 ter zahteva po obveznem izvajanju integriranega varstva rastlin ter vzpostavitvi elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin in uporabe FFS.
Kmetijska stroka je enotna, da prepoved uporabe vseh FFS na ekološko občutljivih območjih, kot izhaja iz predloga, kar v Sloveniji zajame 41 % njiv oz. 40 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, nesprejemljiva. Prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič je zaskrbljen: »Bojim se, da bo predlog izglasovan, podobno kot so bili električni avtomobili.Gre za povsem politično odločitev, brez strokovnih argumentov. Če se to zgodi,potem se vprašam, kakšna je sploh moja prihodnost v kmetijstvu.«
Evropski poslanci imajo od junija lani v rokah predlog uredbe, ki predvideva 59% znižanje prodaje pesticidov v Sloveniji ter popolno prepoved uporabe FFS na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000. Slovenija se uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr.Bolgarije, Madžarske. Slovenija ima namreč glede na kmetijske površine, sorazmerno veliko število sadovnjakov, vinogradov oz. tajnih nasadov, kjer je poraba FFS višja.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je za časnik Štajerski tednik odgovoril na vprašanja o tem, kakšno je njegovo osebno stališče do predlaganih sprememb oz. kako bi glasovali, če bi besedilo zakonodajnih predlogov ostalo enako.
»Predloga uredbe absolutno ne podpiram in bi glasoval proti, saj bi imela katastrofalne posledice na slovensko kmetijstvo in potrošnike. Povzročila bi zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozila prehransko varnost in povečala odvisnost od uvoza hrane. Namesto, da bi v Evropski uniji okrepili prehransko avtonomijo, jo s takimi predlogi še bolj slabimo,« je poudaril evropski poslanec dr. Milan Zver.