Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Odkrito na TV Slovenija 3. V oddaji je bilo govora o različnih temah, povezanih predvsem z delovanjem Evropske unije, s črpanjem evropskih sredstev, s podnebnimi spremembami in drugimi zanimivimi temami.
Uvodoma je poslanec komentiral dogajanja v zvezi z imenovanjem nove Evropske komisije, saj bi le-ta morala pričeti z delom že v začetku meseca, pa se je njeno imenovanje nekoliko zavleklo predvsem zaradi nekaterih odstopov kandidatov od kandidature. Kot je dejal dr. Zver, je bilo to vmesno obdobje nekoliko podobno agoniji. »Stari komisarji niso imeli vseh opolnomočenj svojega področja, novih komisarjev pa še ni in vsaj kar se tiče pogajanj v zvezi z Erasmus+, kjer sam vodim pogajanja v trialogu, bi si želeli delati resno in se tudi že resno pogajati. Tako smo v pričakovanju novih portfeljev in zanima me, kako se bodo novi komisarji lotili dela,« je dejal dr. Zver.
Evropski poslanec je nato spregovoril o tem, da imajo evropske institucije dvojna merila, ko gre za uporabo nekaterih mehanizmov, ukrepov, instrumentov, ki jih imajo na voljo pri uveljavljanju politik. »Medtem, ko se je sprejelo ukrepe za Madžarsko in Poljsko, se za dve drugi, socialistični vladi, v državah katerih smo bili priče umoru novinarjev, ni zgodilo nič. Ti ukrepi, mehanizmi, instrumenti bi se morali uporabljati korektno, na podlagi dejanskih dejstev, ne pa na podlagi nekih političnih interesov,« je povedal poslanec in dodal, da smo pred desetletji, ob nastanku EU, pričakovali hitro demokratizacijo, pravičnost, solidarnost, enakost, svobodo, vladavino prava. »A takrat so se vse te vrednote šele začele vzpostavljati. Demokracija je bila zvezda danica, takrat so govorili o vzponu demokracije, danes pa ti isti govorijo o zatonu demokracije. In raziskave kažejo, da je demokracija res v krizi ter da je kondicija demokracije tudi v zahodnih državah precej slabša kot pred 20 ali tridesetimi leti,« je še orisal evropski poslanec in dodal, da bi morali že zdavnaj odpreti dialog o prihodnosti evropske demokracije.
Dr. Milan Zver je ob pogovoru o tej temi še poudaril, da je problem Evropske unije tudi v tem, da se Zahod in Vzhod pogosto ne poslušata. »Včasih Zahodna Evropa ne razume Vzhodne Evrope in obratno,« je povedal poslanec in nadaljeval, da Evropa temelji na dveh stebrih, na državljanih in državah članicah. »V okviru razprave o prihodnosti EU se bo odločalo, kateri koncept bo zmagal. Levi koncept je, naj zmaga centralizirana EU, s transnacionalnimi listami, drug, desni, koncept pa daje večji poudarek konsenzualni demokraciji, kjer imajo male države članice moč veta pri glasovanju in s tem tudi potrebno politično moč,« je dejal poslanec in dodal, da »moramo ohraniti ravnotežje med obema vrstama demokracije, tako parlamentarno kot konsenzualno, vedno bo namreč treba poiskati novo ravnotežje v vsakem trenutku.«
Ko je bilo govora o črpanju evropskih sredstev, je dr. Zver jasno povedal, da Sloveniji črpanje evropskih sredstev ne uspeva. »V tej finančni perspektivi smo počrpali manj kot 30% sredstev in samo še 18 mesecev je na voljo za črpanje. Kot država smo prepočasni in to je slabo, kajti evropska sredstva so pomemben vir investicij in so pomembna tudi za gospodarstvo,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je dal tudi oceno, da se mu včasih zdi, da v Sloveniji v zvezi s črpanjem evropskih sredstev prevladuje birokratska miselnost, v smislu, če bomo dobili ta denar, bomo imeli več skrbi in več dela. »Sam mislim, da je potrebna zgolj volja, saj smo sposobni počrpati vse,« je dodal dr. Zver.
Dejstvo, da vse stranke govorijo o podnebnih spremembah in okoljskih temah, pa dr. Zvera spominja na čas v 80-ih letih. »Že takrat je vladala neka zelena paradigma in zlasti zelena gibanja so uspevala s svojim političnim programom. Tudi takrat so dominantne stranke prevzele zeleni program, s čimer so želele vzeti veter iz jader zelenim gibanjem. Nekaj podobnega spoznavam tudi sedaj, ko so vse stranke ozelenele svoj program,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je opozoril, da je pri okoljskih ciljih vendarle treba biti pozoren na ravnotežje. »Biti moramo zmerni pri postavljanju ciljev, saj bodo v nasprotnem primeru države čez nekaj let imele ogromne težave, ko jih morda ne bodo dosegale. Če bi želeli priti na pravo ogljično nizko družbo, bi to terjalo ogromno delovnih mest, kar bi imelo tudi socialne posledice. Zelena politika veliko stane, saj je treba prestrukturirati industrijo, delovna mesta, potrebne so nove investicije, in niti Evropa, ki je daleč pred vsemi na svetu, tega ni zmožna v popolnosti uresničiti. Zato zagovarjam strpen in trezen razmislek pri postavljanju ciljev okoljske politike,« je še povedal evropski poslanec, ki je tudi prepričan, da če bomo iz zelene politike naredili ideologijo, bo to propadli projekt. »To mora biti resen, odgovoren program, moramo imeti razumne, dosegljive cilje,« je še komentiral evropski poslanec.
Na vprašanje o vstopu Hrvaške v schengensko območje, pa je dr. Zver odvrnil, da je Evropska komisija s svojim mnenjem že dokazala, da Hrvaška izpolnjuje vse kriterije za vstop v Schengen in »v slovenskem nacionalnem interesu je, da Hrvaška čimprej izpolni to nalogo.«