Herbicid glifosat se po vsem svetu v kmetijstvu uporablja že več kot 30 let. Njegova morebitna škodljivost za zdravje ljudi ni znanstveno dokazana, nenadna prepoved uporabe na podlagi nepotrjenih domnev o škodljivosti pa bi hudo prizadela že tako obubožanega slovenskega kmeta.
Evropska komisija je pripravila osnutek izvedbene uredbe o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat za 15 let. Evropski poslanci iz vrst SDS so, tako kot večina poslancev iz EPP/ELS, 13. aprila 2016 v Strasbourgu glasovali za to, da se podaljšanje omeji na 7 let, namesto na 15.
Poslanci SDS so se zavzeli za strožji nadzor in jasno opredelitev znanosti in raziskovalne sfere glede glifosata ter za mnoge druge varovalke, da bi čim bolj omejili morebitne škodljive učinke tega herbicida. Podprli so večji nadzor nad vplivom glifosata na zdravje, bolj trajnostno uporabo, omejitev le na profesionalno rabo, večji nadzor nad prodajo glifosata v državah članicah ter več izobraževanja za uporabnike. Kot nesprejemljivo so označili neselektivno rabo tega herbicida za pospešeno zorenje z izsuševanjem pridelka.
Niso pa glasovali za nenadno prepoved glifosata, saj bi to močno prizadelo evropsko sadjarstvo in vinogradništvo, pri tem, da je evropsko kmetijstvo že tako obremenjeno zaradi krize na področju mlekarstva in prašičereje.
Poleg tega strokovne študije morebitno karcenogenost glifosata umeščajo v isto kategorijo z morebitno karcenogenostjo rdečega mesa ali etanola, ki je sestavni del vseh alkoholnih pijač.
V nasprotju s površno in zavajajočo politiko nasprotne strani, je odgovorna politika EPP/ELS skupine vzela v obzir celostno situacijo in ponudila uravnoteženo rešitev. Če obstajajo pomisleki glede morebitne škode za potrošnika, je temu seveda treba priti do dna s transparentnimi znanstvenimi raziskavami. Potem je potrebno poiskati alternativne herbicide, ki jih ta trenutek žal še nimamo, ter preveriti, ali so ti manj škodljivi kot glifosat. Šele potem lahko razmišljamo o prepovedi glifosata.
Pristop nasprotne strani bi prinesel prav to, proti čemur naj bi se borili: stisko kmečkega prebivalstva, nezaposlenost in nesposobnost EU za samooskrbo s kmetijskimi proizvodi, s čimer bi bili bolj odvisni od uvoza tudi iz držav, kjer so GSO veliko bolj razširjeni ter v veliko večji meri izpostavljeni glifosatu.
Poslanci iz vrst SDS so, tako kot večina poslancev iz EPP/ELS glasovali odgovorno, v nasprotju s poslanci skrajne levice in Zelenih.
