Na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu je danes potekala razprava o reformi evropskega visokega šolstva.
Dr. Zver, poročevalec za politično skupino ELS, je poudaril, da gre za primer dobrega sodelovanja mnogih deležnikov: "Bolonjska reforma vključuje 47 držav, Evropsko komisijo, Svet Evrope, Evropsko študentsko zvezo, socialne partnerje in številne druge posvetovalne člane.
Od prvega srečanja štirih ministrov na pariški Sorboni leta '98 smo dosegli veliko. Ustvarili smo enotni evropski visokošolski prostor, kjer so skoraj vse univerze uvedle sistem treh ciklov: dodiplomski študij, magistrski študij in doktorat.
Študiji na različnih univerzah so postali bolj kompatibilni. Uvedli smo Evropski kvalifikacijski okvir, sistem kreditnih točk, evropski potni list znanj Europass ter mnoge sisteme za spremljanje kakovosti študija.
Seveda nas čaka še veliko dela, da dosežemo večjo primerljivost kvalifikacij, zagotovimo visoko kakovost študija na vseh univerzah ter dosežemo boljše priznavanje neformalnih kompetenc".
Žal pa bolonjska reforma ni dosegla enega od najpomembnejših ciljev: "ob koncu leta 2014 je bilo med mlajšimi od 25 let v EU še vedno okrog 5 milijonov nezaposlenih, obenem pa skoraj 3 milijone nezasedenih delovnih mest", je poudari dr. Zver.
"Primanjkuje nam določenih kadrov in Bolonjska reforma lahko ključno prispeva k temu, da bodo mladi v EU bolj zaposljivi. Reforma lahko tako spodbudi socialno kohezijo, gospodarsko rast in močnejšo zavezo "Evropi znanja". Veljalo bi nameniti več pozornosti t.i. STEM disciplinam (science, technology, engineering, mathematics)", je še povedal evropski poslanec in dodal, da gre za "zelo uporabna znanja, ki jih gospodarstvo močno potrebuje".
"Od začetka krize v 2008 ima EU težave tudi s financiranjem izobraževanja, zato je nujno iskati dodatne vire v gospodarstvu, v sodelovanju z raziskovalci itd. Problematična je tudi definicija avtonomija univerze. Sodobna univerza je preveč regulirana, skoraj podržavljena in potrebno jo je osvoboditi spon", je bil odločen dr. Zver ter dodal, da "raznovrstnost financiranja visokega šolstva najbolje zagotavlja njegovo neodvisnost."
"Če želimo doseči vse te cilje, mora biti visoko šolstvo fleksibilno. Bolj kot podatke mora posredovati kompetence ter znanje, ki je uporabno. Upoštevati mora potrebe študentov, trga dela, gospodarstva in družbe nasploh", je zaključil poslanec.
