Za evropskimi poslanci je že kar nekaj dni napornega zasedanja v Strasbourgu, kjer je bilo sprejetih kar nekaj pomembnih predpisov in uredb, izrečenih pa tudi precej jasnih stališč. Osrednja tema tokratnega zasedanja je bila namenjena širjenju Evropske unije na države zahodnega Balkana. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je bil povsem jasen, ko je dejal, da niti ena od držav ne bo dobila vstopnice v članstvu EU, preden ne uredi odprtih mejnih vprašanj s sosedami.
»Juncker je postavil nov pogoj za vključevanje v Evropsko unijo, in sicer pravočasno rešitev vseh doslej nerešenih obmejnih vprašanj. Tudi Hrvaška bi morala pred vstopom v EU rešiti vprašanje meje z našo državo, kar je bilo vseskozi stališče Slovenske demokratske stranke. Če bi to rešili pred vstopom Hrvaške v EU, danes ne bi imeli takšnih težav s sosednjo državo,« je v oddaji Evropski utrip dejal evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri ELP dr. Milan Zver. Ob tem je izpostavil tudi jasno izrečen pogoj za šest držav zahodnega Balkana, ki so že prejele povabilo za predpristopna pogajanja, pri čemer sta Srbija in Črna Gora v rahli prednosti, ker si lahko vstop v EU obetajo v letih 2020 -2025, kar sicer ne pomeni, da bodo v tem roku tudi dejansko sprejete.
Po besedah dr. Milana Zvera so Hrvaški s tem naložili veliko breme, ker bo sedaj pod precejšnjim pritiskom Evropske komisije, da reši mejna vprašanja s sosedami. »Nisem pa prepričan, da se bo to uspešno odvijalo,« dodaja dr. Milan Zver. »Hrvaška ima v rokah jokerja, ki ga bo skušala unovčiti pri vstopanju teh držav v EU, kar pa se mi ne zdi pošteno do držav, ki sicer napredujejo v pristopnih pogajanjih, kar pa zaradi morebitne blokade Hrvaške morebiti ne bo mogoče,« je ob tem še povedal dr. Zver.
Problema nerešenih mejnih vprašanj se je med nagovorom poslancev Evropskega parlamenta sicer nekoliko izognil predsednik hrvaške vlade Plenković, ki pa se je vseeno zaradi poslanskih vprašanj moral opredeliti. »Prav gotovo mu ta točka ni prinesla uspeha oziroma triumfa na evropskem političnem parketu, je pa hrvaški premier odkrito odgovarjal tudi na negativna vprašanja,« je ocenil dr. Zver in dodal mnenje hrvaškega premierja, da » se hrvaška vlada počuti kot »ujetnik« saborskega sklepa o izstopu iz arbitraže.« »Lahko mi verjamete, da hrvaška vlada išče vse možne načine, kako se rešiti iz tega primeža,« dodaja dr. Zver.
Voditelj oddaje je ob tem ugotavljal, da je zdaj že več kot očitno, da so slovenski volivci, ki so podprli proces arbitraže, nasedli zlaganim obljubam takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla Erjavca. »Takratni »prekrasen dan« nam danes pri implementaciji arbitražne razsodbe povzroča precejšnje glavobole,« je še ugotavljal voditelj oddaje, dr. Zver pa je odvrnil, da »smo resnično v neki absurdni situaciji, ko skušamo na vsak način implementirati relativno slab izplen arbitražne razsodbe, Hrvaška, ki pa je z njim veliko pridobila, pa ga zavrača,« je dejal dr. Zver. Obenem je opozoril, da je izvirni greh sedanjih težav s Hrvaško ta, da je vlada Boruta Pahorja, celo z davkoplačevalskim denarjem izvajala kampanjo v prid arbitraži, kar je sporno tudi z ustavnega vidika. »Skratka, lahko bi rekel, da je takratna vlada zavajala javnost s svojimi stališči, prinesla okoli slovenske volilne upravičence, si potem tudi lepo oprala roke, Cerarjeva vlada pa sedaj skuša implemenitrati nekaj, kar ni v slovenskem nacionalnem interesu,« je zatrdil dr. Zver.
Na vprašanje, ali bi Slovenija lahko za pospešitev implementacije uporabila jokerja, ko bodo Hrvati potrkali na vrata šengenskega območja, pa dr. Zver odgovarja, da gre v tem primeru za teme, ki niso zrele za javno premlevanje, temveč bi morala v te zgodbe vstopiti tiha diplomacija. »Če bi Slovenija imela uspešno zunanjo politiko in diplomatsko mrežo, bi se marsikatero vprašanje že dobro, predhodno rešilo. Smo pa mlada država in diplomacije nam ne vodijo sposobni ljudje, to pa nas tepe,« ocenjuje dr. Zver, ki tudi ugotavlja, da smo na področju zunanje politike kot država skrenili na napačno pot. »Slovenijo so vrgli s stečajev, in namesto, da bi krepili svojo vlogo v zahodnoevropskih in evroatlantskih integracijah, se približujemo k Iranu, Rusiji, Turčiji in vzhodu ter jugovzhodu, kar pa za prihodnost Slovenije nikakor ni dobro,« pravi dr. Milan Zver.
Glede spora v zvezi z imenom med Makedonijo in Grčijo dr. Zver ugotavlja, da je prav neverjetno, koliko nestrpnosti se je nabralo med obema državama. »Mislim, da bi Grki morali omehčati svoje stališče do Makedonije, ki je še vedno v zelo težkem položaju, in še ni dobila roka za predpristopna pogajanja, čeprav se pišejo pozitivna poročila o napredku Makedonije in dejanskih zadržkov, razen grške blokade, pravzaprav ni,« je ocenil dr. Zver in obžaloval situacijo v kateri se je Makedonija znašla.
Evropski poslanci so razpravljali tudi o sestavu Evropskega parlamenta, pa tudi o večjih bremenih članic EU po tem, ko bo Velika Britanija dokončno zapustila Evropsko unijo. »Drži, države članice bodo morale globlje seči v proračunski žep, ugodnosti Veliki Britaniji bodo odpadle, struktura evropskega proračuna se bo spremenila. Spremenila pa se bo tudi struktura parlamenta: sedeži poslancev iz Velike Britanije, sedaj jih je 73, se bodo deloma ukinili, deloma porazdelili nekaterim državam, Italiji in Avstriji ter Hrvaški na primer, ker so te države bile doslej prikrajšane, število vseh poslancev pa se bo zmanjšalo na 705,« je povedal evropski poslanec.
Dr. Milan Zver je ob koncu oddaje ob vprašanjih glede situacije v Nemčiji dejal, da je tako za njene sosede kot celotno Evropsko unijo pomembno, da ima Nemčija stabilno vlado. »Velika koalicija sicer ni optimalna rešitev, ampak v danih razmerah ustrezna. Gospodarstvo ob tem meni, da bo bolj obremenjeno, da bo upadala njihova konkurenčnost, vendar pa ima škarje in platno na področju gospodarstva v rokah vendarle CDU, ker ima tudi gospodarskega ministra in menim,da bodo naredili korak naprej, ne glede na koalicijska dogajanja,« je dejal in kot izjemno pomembno v nemški politiki izpostavil še področje nadzora nezakonitih migracij.