Evropski parlament je v torek, 6. oktobra 2015, s 608 glasovi za, 43 proti in 43 vzdržanimi glasovi podprl razširitev sistema geografskih označb Evropske unije na nekmetijske izdelke.
Poročilo o novem sistemu geografskih označb, ki bi veljal za tipične lokalne in regionalne obrtne izdelke, je pripravil odbor za pravne zadeve, svoje mnenje pa je podal tudi odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalec politične skupine ELS za geografske označbe, dr. Milan Zver, je ob tem spomnil, da bi se od slovenskih proizvodov za evropsko zaščito lahko potegovali ribniška suha roba ali idrijska čipka, ki sta sicer že zaščiteni v skladu s slovenskim sistemom geografske označbe. Novi sistem bo vključeval izdelke, kot so na primer muransko steklo, češki bohemski kristal, škotski tartan, marmor iz Carrare, porcelan iz Meissnea, tapiserije iz Aubussona ter glasbene inštrumente.
V Evropski uniji sicer že več kot 20 let obstaja sistem geografskih označb za kmetijske proizvode, v Sloveniji so tako zaščiteni kraški pršut, prleška tünka, kranjska klobasa, slovenski med in drugi proizvodi.
Razširitev na nekmetijske proizvode je lani predlagala Evropska komisija, enotni sistem za nekmetijske proizvode pa naj bi potrošnike bolje obveščal o pristnosti izdelkov, prispeval k povečanju privlačnosti posameznih regij, spodbujal turizem ter preprečeval zavajanje potrošnikov in ponarejanje. Še posebej naj bi koristil malim in srednjim podjetjem ter posameznim proizvajalcem izdelkov ročne obrti in drugih tradicionalnih predmetov.
Dr. Zver je ob tem ponovil, da je EU še posebej bogata z avtentičnimi izdelki, ki so plod lokalnega znanja in tradicionalnih metod izdelave ter pogosto izvirajo iz kulturne in družbene dediščine posameznega geografskega območja. Poudaril je pomen ohranjanja tradicionalnega znanja in spretnosti v Evropi ter velik gospodarski potencial evropskega sistema geografske zaščite.
